Memnoch the Devil

V Memnoch the Devil nas Rice popelje na potovanje po njenih običajnih sposobnostih pripovedovanja odlične zgodbe in zabavanja občinstva. Knjiga je polna nepričakovanih zavojev in ovinkov na poti do končnega uničenja, ki smo ga od te avtorice že vajeni - pravzaprav je lepo od nje, daj e v knjigi sploh toliko novega in zanimivega, saj je že peta v seriji. Seveda je polno popolnoma pričakovanih obratov, ki pa starega bralca navdahnejo z nostalgijo, novega pa prevzamejo s svojo svežostjo.

Lestat je spet dobri stari Lestat in pripoved začne z zvrhano mero gneva in strahu. Strah ga popolnoma parilizira, gneva pa se nikakor ne more otresti in tako mu, ponovno, nekaj streže po življenju. Priznamo mu lahko, da ga lovi sam hudič, vendar bi se za vampirja le lahko obnašal malček bolj možato. V končni fazi pa stopnja poženšÄenega strahu in utopičnega poguma ustvari prečudovit literarni lik

Zgodba je bila boljša, kot bi človke pričakoval po postanosti The Tale of the Body Thief, ki je bila zelo podobna prejšnjim knjigam v The Vampire Chronicles. Memnoch je bil prijetno osvežujoča pustolovšÄina v bolj duhovne aspekte življenja in smrti. Ne strinjam pa se s nekako celotnim sporočilom knjige, ki pravi, da ne glede na to kaj storimo, vedno služimo Bogu. Osebno se mi to le zdi preveč biblijsko.

Sicer z biblijskimi temami ni nič narobe, ampak od knjige, ki se ukvarja z odnosom vampirjev do hudiča, bi pa človek le pričakoval več.