Pingvinske vrste

Zadnje čase se je nabiralo veliko stvari, ki bi jih bilo treba povedati, a zelo malo časa za početje le-tega, tako da skušajmo to popraviti s prvo pripovedjo v kronološkem redosledu in potem druge v najkrajšem možnem času.

V sredo sem nepopravljivo skvaril svoje računalo in bolj ko sem ga skušal popraviti manj stvari je delovale. Iz teh kaotično fatalnih razmer je zrasla moja odločitev. Spremenil bom okus pingvinov, ki upravljajo male zobnike v diferenčnem stroju pod mojo mizo. Lotil sem se dolpotega Kubuntuja.

Takoj sem opazil, da v osnovi delujoča inštalacija Kubuntuja traja le dobro uro ali dve v primerjavi z Getnoojevima dvema dnevoma. Kmalu sem tudi opazil kako hitro taista inštalacija raste in se debeli v nekaj bolj po moji meri, paketki so se nalagali in postavljali s prav všečno frekvenco.

Nastavljanje mojega ATIja X1600 v dvoekranski način je potekalo malček hitreje kot poprejšnjikat, okoli dve ure igračkanja, predvsem zaradi shranjenih konfiguracij od prej in verjetno nekaj izkušenj, ki so mi bile ostale. Naslednja stvar na agendi je bila nastavljanje zvoka na malo boljše performanse, v katerem trenutku je sovjo debelo grdo glavo pokazala največja linuxova pomankljivost - ni preprostega načina za nastavljanje zvoka, sploh. Trenutno lahko, kot kaže, izbirem med pravim dmixom ali 5.1 zvokom.

Največja težava, ki jo imam s Kubuntujem, je da iz nekega sumljivega razloga ni repozitorijih ni Opere, zakaj ne, ne vem. Velik problem je tudi težaven postopek za usposabljanje mp3 in nasplošno multimedija podpore. ÄŒe je to neka distribucija za začetnike, zakaj vraga je torej potrebnih toliko majčkenih korakcov za dosego tistega kar naj bi vsako namizno računalo zmoglo?